Spodaj se bo zvrstil in s časoma dopolnjeval seznam miselnih orodij, ki nastopajo v sodobni analitični filozofiji.
- OSNOVNA ORODJA za spodbijanje argumentov in ugovarjanje:
- Argument ni veljaven: – sklep ne sledi; – najmanj ena premisa ni resnična. (spodbijanje)
- Nezadostna podpora premisam. Za sprejetje premis(e) nimamo dovolj dobro upravičenih razlogov. (ugovor)
- Pojmovna problematičnost: napačna uporaba pojmov, megleni pojmi inp. (ugovor)
- NAPREDNA ORODJA
Abdukcija (Charles S. Pierce): sklepanje na najboljšo razlago. Orodja za izbiro najboljše razlage: – preprostost (Okhamova britev); – koherentnost; – preverljivost in napovedljivost; – velika razlagalna moč.
TODA: še vedno je možno, da je kakšna druga razlaga resnična ali bolj ustrezna, čeprav ne sovpada s ključi abdukcije. Slednji namreč niso garancija resničnosti! Pierce je bil prepričan, da učinkovitost znanstvenih teorij kaže na to, da abdukcija slejkoprej vodi do resnice.
Hipotetično-deduktivna metoda: Začne se s hipotezo in danimi pogoji. Poskuša se izpeljati, katera dejstva sledijo in nato se zasnuje eksperiment s katerim se preveri ali ta dejstva držijo oziroma ali je hipoteza pravilna/napačna. Sorodna metoda je deduktivno-nomološka metoda (Hempel) razlage. X je razložen, kadar ga lahko izpeljemo iz splošno znanstvenih, krovnih zakonov. Oboje ima zametke v Platonovem dialogu Fajdonu (99e) oz. njegovi »metodi hipoteze«. H-D metoda je uporabno orodje v znanosti, toda ima svoje meje in probleme.
Ambiguiteta: Pojmi imajo več možnih pomenov (npr. »vse ima vzrok« lahko razumemo kot: 1. Vsaka stvar ima svoj individualen vzrok. 2. Vsaka stvar ima isti vzrok. 3. Totaliteta stvari ima en in isti vzrok). Ambugiuteta=/=vagueness (»nujno je, da družba postane boljša«). Pri »vagueness« sploh ne vidimo alternativnih pomenov.
Bivalenca in izključena sredina: ZIT=za vsako izjavo P, P ali ne-P je resnično. ZIT temelji na bivalenci=vsaka izjava je ali resnična ali neresnična. Fuzzy logic in parakonsistentna logika zanikata bivalenco in ZIT (celo zakon neprotislovja).
Kategorična napaka: Gilber Ryle. Univerza je institucija in ne stavba, ekipni duh je način kako izvajamo dejanja in ne dejanja sama. Kadar uvrščamo eno stvar v napačno vrsto. Po Rylu je problem duha in telesa posledica kategorične zmote. (Glej The Concept of Mind, 1949).