Društvo za analitično filozofijo in filozofijo znanosti (DAF)

Društvo za analitično filozofijo in filozofijo znanosti (DAF) združuje posameznike, ki jim je filozofija osnovna stroka ali poklic ali ki so posebej zainteresirani za razvoj filozofije, posebej analitične filozofije.

Zgodovina: Ustanovljeno je bilo 21. februarja 1991 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Prvi predsednik društva je bil zaslužni prof. dr. Frane Jerman.

Glavni nameni, cilji in naloge DAF: so ohranjanje, spodbujanje in podpiranje miselnega, znanstvenega in strokovnega dela na področju filozofije in sorodnih znanosti, ki sega od popularizacije filozofije in pedagoškega dela na vseh ravneh do vrhunskih dosežkov; poseben poudarek je na razvoju filozofije v Sloveniji, pa tudi na sodelovanju s sorodnimi organizacijami v tujini, npr. z evropskim združenjem za analitično filozofijo (ESAP). DAF izdaja znanstveni reviji Analiza in Acta Analytica, ki sta indeksirani tudi v mednarodni bazi The Philosopher’s Index.

Društvo za analitično filozofijo in filozofijo znanosti (DAF) že od svoje ustanovitve organizira redna srečanja s predavanji in mednarodne simpozije, tudi s podporo Ministrstva za znanost in kasnejšega MŠZŠ. Na Bledu je že od leta 1993 v juniju potekajo mednarodni simpoziji s področja analitične filozofije. Simpozij pa se je še posebej uveljavil kot oblika sodelovanja med filozofi iz ZDA in Slovenije, saj je soorganizator iz ZDA (J. Biro, G. Mills, M. Engel). Prvi teden v juniju je tako tradicionalno rezerviran za konferenco, ki se posveča različnim področjem in temam analitične filozofije. Na konferenci je sodelovalo že več kot 200 aktivnih udeležencev.

Poleg znanstvenih sestankov društvo letno organizira ničkoliko znanstvenih predavanj in razprav.

Društvo sodeluje s sorodnimi društvi v Republiki Sloveniji in v tujini, ter se vključuje v sorodne mednarodne društvene organizacije in zveze. Cilji društva so po njegovem statutu: ohranjanje, spodbujanje in podpiranje znanstvenega, raziskovalnega in strokovnega dela na področju filozofije, posebej analitične filozofije in širše humanističnih ved; spodbujanje filozofskega dialoga, izmenjava mnenj in posvetovanje o vseh vprašanjih filozofije in sorodnih področij; prizadevanje za strokovno in pedagoško raven poučevanja filozofije; seznanjanje strokovne in širše javnosti z novejšimi filozofskimi uvidi, spoznanji in dosežki; in širjenje in popularizacija filozofije.

Če kdaj, potem je v sodobni (hiper)informacijski družbi potreba po razvijanju kritičnega in zdravega mišljenja največja. Vse večja popularnost psevdoznanstvenih svetovnih nazorov je pokazatelj kognitivne togosti. S poučevanjem analitičnega, na argumentaciji in logiki temelječega mišljenja in s poučevanjem principov znanosti imamo moč, da to kognitivno togost sprostimo. Razvijanje osnovnih elementov filozofskega mišljenja in širjenje znanstvene pismenosti je namreč edini način za resnično demokratično družbo, ki jo lahko sestavljajo samo moralne, kritične, avtentične in vzpostavljene posameznice ter posamezniki.